Nudimo Vam različne vrste centralnega ogrevanja. Od peči na polena ali pelete, plinske peči, kombinirane peči olje/les, električne peči, toplotne črpalke… Glavni vir toplote v večini gospodinjstev je kotel za centralno ogrevanje, ki pa se vedno bolj uporablja v kombinaciji s solarnimi sistemi ali toplotno črpalko.

Kotli na lesno biomaso 



Kotli na lesne sekance


sekanci
Za ogrevanje s kotlom na lesne sekance potrebujemo skladiščni prostor za lesne sekance, ki se s pomočjo zbirne naprave in dozirnega pola dovajajo v kotel. Kotlovska naprava je opremljena z varnostnim sistemom, ki onemogoča gorenje nazaj v smeri zalogovnika za sekance.Sodobni sistemi delujejo z elektronsko regulacijo, ki nadzoruje zgorevanje in razdelitev toplote.
Kotli na polena


drva
Les je obnovljiv, domač energetski vir, katerega je v sloveniji v zadostnih količinah. Ogrevanje na polena je učinkovito, varčno in prijazno do okolja. Zaradi tehnološkega razvoja tehnologije na področju lesne biomase, je tovrstni način ogrevanja ponovno zelo priljubljen. Velikosti polnilnih prostorov kotla so različni. Naložim lahko polena dolžine 25 odo 50 centimetrov. Pridobljena toplota se v toplotnem prenosniku prenese v grelno vodo, ki jo vodimo v sistemu centralnega ogrevanja gospodinjstva
Kotli na pelete


pellet
Tehnologija ogrevanja s peleti je v zadnjih letih doživela velik tehnološki razvoj. Samodejno obratovanje peči je postalo tako enostavno, da je kurjenje z njimi mogoče primerjati s kotli na plin ali kurilno olje. Ogrevanje na pelete je dandanes najbolj priljubljena oblika ogrevanja. Peleti so narejeni iz žagovine in oblancev. So visoko kvalitetno gorivo za kotle s samodejnim dodajanjem že od majhnih moči – 5 kW naprej. Delovanje kotla na pelete je podobno delovanju kotla na lesne sekance.
Oljni kotli 



Oljni kotli so idealna rešitev za vas kadar želite popolnost svojega doma dopolniti še z varčnim, enostavnim in avtomatskim ogrevalnim sistemom. Z oljnimi kotli boste lahko brezskrbno ogrevali skozi celo leto in hkrati uživali v popolnem udobju. Kotle delimo glede na režim delovanja na visokotemperaturne, nizkotemperaturne in kondenzacijske.
Režim delovanja pomeni temperaturo, na katero je segreta voda (po ceveh se lahko pretaka tudi kakšna druga tekočina), s katero se polnijo ogrevalna telesa med ogrevanjem, in temperaturo vode, ki iz njih prehaja nazaj v kotel. Pri nizkotemperaturnih in kondenzacijskih kotlih, za katere so značilni zelo visoki izkoristki in nižja temperatura vode in ki so opremljeni s sodobno tehniko za krmiljenje, porabimo tudi do 40 odstotkov manj goriva kot pri visokotemperaturnih. Če primerjamo nizkotemperaturne in kondenzacijske, porabijo drugi od 10 do 15 odstotkov manj goriva kot prvi. Delovna temperatura nizkotemperaturnega kotla se giblje
med 75 °C in 40 °C.

Toplotna črpalka 



Zrak – voda


delovanje1
Toplotna črpalka zrak voda je najcenejša vrsta toplotnih črpalk, ki omogoča enostavno in poceni vzdrževanje. Zrak je vir toplote, ki ga ne moremo izčrpati, hkrati pa je povsod na voljo. Tudi pri zunanji temperaturi do -20°C najsodobnejše izvedbe toplotni črpalk zrak voda omogočajo primerno ogrevanje.
Pri novogradnjah se običajno uporablja kot drugi ogrevalni vir električni grelnik. V hiši pa je
omogočeno elektronsko krmiljenje ki omogoča enostaven preklop iz toplotne črpalke zrak voda na drug ogrevalni vir.

Zelo majhne toplotne izgube omogočajo nizkoenergijske hiše s kontroliranim prezračevanjem in vračanjem toplote. Toplotna črpalka zrak voda lahko ogreva stanovanjsko zgradbo površine okrog 100m2 brez kakršnegakoli dodatnega vira toplotne moči, ob nižjih temperaturah pa se ogrevana voda dogreva z električno energijo.

Voda – voda


delovanje2
Če želimo naš dom ogrevati ali hladiti s toplotno črpalko sistema voda-voda, moramo najprej vedeti kateri dejavniki vse morajo biti izpolnjeni, da lahko takšen projekt uspešno izpeljemo. Za postavitev toplotne črpalke voda voda morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Pridobiti je potrebno vodno dovoljenje
  • Izvesti je potrebno določena gradbena in zemeljska dela (vrtanje)
  • Sesalna vrtina
  • Panorna vrtina
  • Cevna pvezava
  • Potopna črpalka
Zemlja – voda


delovanje3
Tovrstna toplotna črpalka (zemlja/voda) izkorišča toploto pod zemljo s prečrpavanjem vode skozi njo. Na podlagi tega prečrpavanje se nato povečuje temperatura, ki se lahko uporabi za ogrevanje
našega doma, stavbe ipd., z njo pa lahko prav tako ogrevamo sanitarno vodo. Črpalka zemlja voda opravlja enako vlogo kot grelnik vode (bojler), vendar za ogrevanje uporablja toploto iz zemlje, medtem ko ostali grelniki vode uporabljajo električno energijo ali gorivo za proizvodnjo toplote.

Talno ogrevanje

Talno gretje spada v tako imenovano skupino ploskovnih ogrevanj, kjer najdemo še stensko in stropno ogrevanje. Cevi so položene v tla in toplota ogrete vode se prenaša od cevi na talno konstrukcijo in od tod na zrak v prostoru v obliki sevanja in konvekcije. Razlogi za talno gretje so predvsem hitra montaža in manjši stroški ter izboljšana toplotna zaščita zgradb. Talno gretje, sistem za centralno ogrevanje, je idealna in cenovno ugodna rešitev za vse vrste zgradb.


Pri talnem ogrevanju so grelno telo celotna tla, ki so segreta na nizko temperaturo. Tako je prenos toplote v prostor enakomeren. Radiatorji oddajajo 90% svoje energije v zrak. Posledično je zrak pri tleh hladnejši kot pri glavi in je toplota v prostoru zaradi tega razporejena neenakomerno. Temperatura pri uporabi talnega gretja je v prostoru razporejena zelo enakomerno, kar daje človeku občutek topline že pri nižjih temperaturah, kot pri visokotemperaturnem ogrevanju.

Prednosti:

  • ni dvigovanja prahu
  • daje nam večji občutek ugodja, zaradi pravilne razporeditve temperature
  • ohranjanje vlažnosti zraka v prostoru
talno

Radiatorsko ogrevanje

Oddajanje toplote vršijo radiatorji, običajno nameščeni pod oknom. Ogrevala oddajo toploto eno četrtino s sevanjem, tri četrtine pa s konvekcijo oziroma kroženjem zraka v prostoru. Pri tem se hladen zrak, ki prihaja pod okno ogreje, ter dvigne pod strop. Cevni razvod ogrevalne vode, ki poteka od kotla do ogreval v posameznih prostorih mora biti čim krajši, da so tudi toplotne izgube čim manjše. Cevovodi, ki potekajo po neogrevanih prostorih morajo biti toplotno izolirani. Ločimo enocevne in dvocevne sisteme. Cevni razvodi so lahko vidni ali v nevidni izvedbi. Pri novogradnjah je možna vgradnja v tlake in stene.

Enocevni sistem


Pri enocevnih sistemih so ogrevala v veji oziroma zanki vezana zaporedno. To pomeni, da v vsako naslednje ogrevalo prihaja delno ohlajena voda. Enako oddajo toplote v dveh prostorih je možno doseči samo z povečanjem površine zaporedno vezanega ogrevala.

Prednosti::

  • hitrejša izvedba in nižji finančni stroški
  • nizkotemperaturno ogrevanje
  • obvezna vgradnja termostatskih ventilov

Slabosti::

  • zahtevnejše projektiranje
  • večja je količina cevi
  • zahtevna hidravlična regulacija sistema
Dvocevni sistem


Pri dvocevnih sistemih sta dovod in odvod grelne vode ločena, ogrevala so v sistemu vezana vzporedno. Temperatura dovoda je za vsa ogrevala v zaključenem sistemu enaka. Izvedba dvocevnega sistema je lahko z spodnjim in zgornjim razvodom.

Prednosti::

  • manj zahtevno projektiranje
  • vsi spoji vidni – kar omogoča lažji dostop in popravilo ob ukvari

Slabosti::

  • vidne cevi – estetika
  • večja je količina cevi
  • zahtevna hidravlična regulacija sistema